ChatGPT oglasi prihodnji teden prihajajo tudi v Slovenijo. Mnogo uporabnikov ne bo navdušenih, za podjetja pa je to sveža priložnost za zelo ciljano oglaševanje.
OpenAI širi oglaševanje v ChatGPT na evropske trge, med njimi tudi Slovenijo. Za slovenska podjetja to pomeni nov oglaševalski kanal, ki se od Googla, Facebooka in klasičnih spletnih oglasov razlikuje predvsem v enem: oglas se lahko pojavi v trenutku, ko uporabnik ChatGPT že aktivno išče rešitev, primerja ponudnike ali se odloča za nakup.
To je za oglaševalce zanimiva sprememba. ChatGPT ni več samo orodje za odgovarjanje na vprašanja, ampak postaja tudi prostor, kjer uporabniki raziskujejo izdelke, storitve, ponudnike in možnosti nakupa.
Zakaj so oglasi v ChatGPT zanimivi za podjetja?
Pri klasičnem oglaševanju je eden največjih izzivov ugotoviti, kaj uporabnika v določenem trenutku dejansko zanima.
Pri ChatGPT je namen pogosto precej jasen že iz samega pogovora.
Uporabnik lahko na primer vpraša:
- kateri računovodski servis izbrati,
- katera klimatska naprava je primerna za stanovanje,
- kje naročiti nova okna,
- kateri ponudnik spletnega gostovanja je najbolj primeren,
- kako izbrati zavarovanje,
- kateri hotel ali ponudnik storitev je najboljša izbira.
Če se ob takšnem odgovoru pojavi relevanten oglas, podjetje uporabnika doseže precej bližje trenutku odločitve kot pri številnih klasičnih oblikah oglaševanja.
OpenAI oglase prikazuje ločeno od odgovora ChatGPT in jih označuje kot sponzorirano vsebino. Oglaševalec ne more vplivati na odgovor modela, lahko pa se njegov oglas pojavi ob vsebinsko relevantnem pogovoru.
Zdaj je mogoče ciljati tudi uporabnike v Sloveniji
Za slovenske oglaševalce je najpomembnejša novost geografsko ciljanje.
OpenAI je z evropsko širitvijo med podprte trge vključil tudi Slovenijo, zato lahko oglaševalci kampanje usmerijo na uporabnike iz Slovenije.
To je pomembno predvsem za podjetja, ki poslujejo lokalno ali na slovenskem trgu. Slovenska spletna trgovina tako ne potrebuje kampanje, namenjene celotni Evropi, ampak lahko oglase usmeri na uporabnike v Sloveniji.
Podobno velja za podjetja, ki storitve ponujajo le na določenem trgu, na primer:
lokalne obrtnike, računovodske servise, nepremičninske agencije, turistične ponudnike, spletne trgovine, zavarovalnice, finančne storitve, ponudnike telekomunikacij, izobraževanja in številne druge dejavnosti.
Velika razlika je namen uporabnika
Google je oglaševalsko industrijo desetletja gradil okoli iskalnega namena.
Nekdo, ki v Google vpiše »najboljša toplotna črpalka«, je za prodajalca toplotnih črpalk zanimivejši od uporabnika, ki samo prebira splošne novice.
ChatGPT ta koncept pomika še dlje.
Uporabnik pogosto ne vnese samo ene ključne besede, ampak zelo podrobno opiše svojo situacijo.
Na primer:
»Imam 120 kvadratnih metrov veliko hišo v Sloveniji, trenutno ogrevamo na kurilno olje, rad bi prešel na toplotno črpalko. Kaj se mi najbolj splača?«
Za ponudnika toplotnih črpalk je tak uporabnik zelo zanimiv potencialni kupec.
Podobno lahko nekdo ChatGPT vpraša:
»Iščem računovodski servis za s. p. z okoli 50 računi mesečno. Koliko naj pričakujem, da bom plačal?«
Če se ob takšnem pogovoru pojavi oglas slovenskega računovodskega servisa, je kontekst oglasa bistveno močnejši kot pri običajnem prikaznem oglasu.
ChatGPT lahko postane pomemben del nakupne poti
Veliko uporabnikov ChatGPT že uporablja pred nakupom.
Namesto da bi odprli deset spletnih strani, model prosijo za primerjavo možnosti, razlago razlik ali priporočilo glede kriterijev za izbiro.
To pomeni, da se del nakupne poti, ki je nekoč skoraj v celoti potekal prek Googla, primerjalnikov cen, forumov in spletnih portalov, postopoma seli v pogovorne AI-storitve.
Za oglaševalce je zato pomembno vprašanje, kje bo uporabnik sprejemal odločitev.
Če bo odgovor vedno pogosteje »v ChatGPT«, bodo podjetja želela biti prisotna tudi tam.
Kako bodo oglasi prikazani?
OpenAI poudarja, da oglasi niso vključeni neposredno v odgovor ChatGPT.
Prikazani so kot ločena in označena sponzorirana vsebina pod odgovorom.
Sistem lahko pri izbiri oglasa upošteva predvsem temo trenutnega pogovora, lokacijo uporabnika in druge dovoljene signale za ciljanje.
Pri evropskih uporabnikih bo zaradi pravil varstva osebnih podatkov pomembna tudi privolitev v personalizirano oglaševanje.
Uporabniki, ki personalizacije ne dovolijo, lahko še vedno vidijo oglase, vendar bo ciljanje bolj omejeno na trenutno vsebino pogovora in splošnejše podatke.
ChatGPT oglasi še niso tako dostopni kot Google Ads
Podjetja, ki bi želela oglaševanje preizkusiti že takoj, morajo upoštevati, da sistem še ni tako odprt kot Google Ads ali Meta Ads.
OpenAI evropsko oglaševanje trenutno širi prek svoje ekipe za oglase, agencij in tehnoloških partnerjev.
Samopostrežni oglaševalski sistem, v katerem bi lahko manjše podjetje samo odprlo račun, določilo proračun, izbralo Slovenijo in zagnalo kampanjo, se še razvija.
To pomeni, da bo dostop sprva verjetno lažji za večje oglaševalce in agencije.
Sčasoma pa OpenAI načrtuje širšo dostopnost svojega Ads Managerja.
Priložnost predvsem za zgodnje uporabnike
Pri novih oglaševalskih platformah imajo zgodnji oglaševalci pogosto eno pomembno prednost: konkurenca je manjša.
Ko sta Facebook in Google šele gradila svoja oglaševalska sistema, so bila določena občinstva in ključne besede precej cenejša kot danes.
Ni nujno, da se bo pri ChatGPT zgodilo enako, vendar je vredno spremljati razvoj cen in rezultatov.
Za slovenska podjetja bo zanimivo predvsem, ali bo mogoče z razmeroma majhnimi proračuni ciljati zelo specifične skupine uporabnikov glede na njihove potrebe.
Če bo na primer mogoče učinkovito doseči ljudi, ki v ChatGPT iščejo izvajalca prenove, računovodski servis ali določeno vrsto poslovne programske opreme, bi lahko bil strošek pridobitve nove stranke zelo zanimiv.
Ne gre samo za spletne trgovine
ChatGPT oglasi bi lahko bili še posebej zanimivi za storitvena podjetja.
Med potencialnimi uporabniki so lahko:
- gradbena in obrtniška podjetja,
- računovodski in pravni servisi,
- nepremičninske agencije,
- turistični ponudniki,
- izobraževalne ustanove,
- servisi in vzdrževalci,
- IT-podjetja,
- B2B ponudniki,
- avtomobilske storitve,
- zdravstvene in druge regulirane dejavnosti, kjer bo oglaševanje seveda odvisno od pravil OpenAI.
Pri številnih teh dejavnostih uporabnik pred kontaktom že opravi precej raziskovanja. Prav ta raziskovalna faza pa se vedno pogosteje seli v AI klepetalnike.
Kaj naj slovenska podjetja naredijo že zdaj?
Za večino manjših podjetij verjetno še ni smiselno preusmerjati večjega dela oglaševalskega proračuna iz preverjenih kanalov.
Smiselno pa je razvoj ChatGPT oglaševanja spremljati že od začetka.
Podjetja naj bodo pozorna predvsem na ceno klikov oziroma konverzij, možnosti ciljanja slovenskih uporabnikov, minimalne proračune, način merjenja rezultatov in dostopnost samopostrežnega Ads Managerja.
Ko bo sistem širše odprt, bo smiselno začeti z manjšim testnim proračunom in rezultate primerjati z Google Ads, Facebookom in drugimi kanali.
Nov tekmec Googlu in Meti
Za OpenAI je uvedba oglasov pomemben korak pri monetizaciji ogromnega števila brezplačnih uporabnikov ChatGPT.
Za oglaševalce pa se odpira nekaj potencialno precej večjega: nov kanal, ki uporabnika doseže ravno v trenutku, ko opisuje svojo težavo in išče rešitev.
Če bo ChatGPT še naprej pridobival vlogo osebnega svetovalca pri nakupih in izbiri ponudnikov, bodo oglasi v njem lahko postali pomemben del digitalnega marketinga.
Za slovenske oglaševalce je zato evropska širitev pomembna predvsem zaradi dejstva, da Slovenija ni ostala ob strani. Slovenske uporabnike je zdaj mogoče vključiti v ciljanje, s čimer ChatGPT prvič postaja resnično zanimiv tudi kot lokalni oglaševalski kanal.
Za podjetja, ki želijo biti med prvimi, je zato smiselno spremljati razvoj platforme že danes. Ko bo samopostrežno oglaševanje širše dostopno, utegne biti vprašanje manj »ali oglaševati v ChatGPT« in bolj »koliko proračuna nameniti tudi temu kanalu«.